Ozvezdje, Peč
Fornax
Peč, kemikova peč za destilacijo, ki jo je v petdesetih letih 18. stoletja ustvaril Nicolas-Louis de Lacaille. V njej je Hubble Ultra Deep Field, eden najglobljih pogledov v vesolje, kar so jih kdaj posneli.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Fornax vzide ob 22:50, najvišje je ob 02:25 (14° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 06:00.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Fornax. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Fornax nima mita. Nicolas-Louis de Lacaille ga je po opazovanjih južnega neba z rta Dobrega upanja oblikoval iz šibkih zvezd, skritih v okljuku reke Eridan. Na karti iz leta 1756 ga je imenoval le Fourneau, peč, in narisal preprosto kemikovo peč z alembikom in predložko za destilacijo. Na karti iz leta 1763 je bilo latinsko ime Fornax Chimiae. Včasih pravijo, da časti kemika Antoina Lavoisierja, a ta je bil ob izidu prve karte star šele 13 let. Povezavo z Lavoisierjem je ustvaril Johann Bode, ki ga je leta 1801 na novo narisal po enem od Lavoisierjevih poskusov.
Leta 1845 je Francis Baily ime na predlog Johna Herschla skrajšal v Fornax. Ta temni košček neba je danes slaven zaradi tega, kar leži daleč za njegovimi zvezdami. Vesoljski teleskop Hubble je strmel v drobno, skoraj prazno območje tukaj in tako je nastal Hubble Ultra Deep Field, ki kaže na tisoče oddaljenih galaksij.
Viri: Ian Ridpath, Star Tales: Fornax, ESA/Hubble: Hubble Ultra Deep Field (heic0406a)
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Dalim | α For | 3,80 | 46 svetlobnih let |
| β For | β For | 4,45 | 173 svetlobnih let |
| ν For | ν For | 4,68 | 371 svetlobnih let |
| ω For | ω For | 4,96 | 484 svetlobnih let |
| δ For | δ For | 4,99 | 847 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 396 kvadratnih stopinj (41 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | For |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano na Lacaillovem planisferiju južnega neba, po njegovih opazovanjih z rta Dobrega upanja v letih 1751–52 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 5 |
| Središče (J2000) | 2,9 h, −30° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC1316 · Fornax A | Galaksija | 8,5 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.