Ozvezdje, Eridan
Eridanus
Nebesna reka, ki se vije od Orionovega stopala daleč v južno nebo. Arat jo je imenoval Eridan, reka, v katero je padel Faeton, poznejši pisci pa so v njej videli Pad.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Eridanus vzide ob 23:03, najvišje je ob 03:24 (22° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 07:46.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Eridanus. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Po grškem mitu je Faeton prepričal svojega očeta, sončnega boga Helija, naj mu prepusti vožnjo sončnega voza. Konj ni mogel obvladati in voz je zavil tako blizu Zemlje, da je zažgal deželo. Zevs ga je zadel s strelo in padel je v reko Eridan. Arat je uporabil to mitološko ime, Ptolemaj pa je lik imenoval preprosto Reka. Eratosten je pravil, da je to Nil, poznejši grški in latinski pisci pa so v njej videli Pad v Italiji.
V Ptolemajevem času se je reka končala pri zvezdi, ki se danes imenuje Acamar. Ime Achernar, iz arabskega izraza za konec reke, je sprva pripadalo tej zvezdi. Ko so reko konec 16. stoletja podaljšali proti jugu, na globusu Petrusa Planciusa iz leta 1598, je segla do svetlejše zvezde, ki je prevzela ime Achernar. Ta zvezda je bila preveč južno, da bi jo Ptolemaj lahko videl. Beduini so v Achernarju in Fomalhautu videli par nojev.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Achernar | α Eri | 0,45 | 139 svetlobnih let |
| Cursa | β Eri | 2,78 | 89 svetlobnih let |
| Acamar | θ1 Eri | 2,88 | 161 svetlobnih let |
| Zaurak | γ Eri | 2,97 | 203 svetlobnih let |
| Rana | δ Eri | 3,52 | 30 svetlobnih let |
| υ4 Eri | υ4 Eri | 3,55 | 178 svetlobnih let |
| φ Eri | φ Eri | 3,56 | 154 svetlobnih let |
| χ Eri | χ Eri | 3,69 | 58 svetlobnih let |
| τ4 Eri | τ4 Eri | 3,70 | 305 svetlobnih let |
| Ran | ε Eri | 3,72 | 11 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 1142 kvadratnih stopinj (6 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Eri |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150, konec 16. stoletja pa podaljšano dlje proti jugu |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 47 |
| Središče (J2000) | 3,9 h, −23° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC1269 | Galaksija | 8,7 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.