Ozvezdje, Zmaj
Draco
Zmaj, ki se vije med medvedoma okoli severnega nebesnega pola. Njegova zvezda Thuban je bila okoli leta 2800 pr. n. št. severnica.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Draco nikoli ne zaide: kroži okoli nebesnega pola in je najvišje ob 16:51 dne 13. oktober 2026, 69° nad obzorjem v smeri S.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Draco. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Po običajni grški zgodbi je zmaj Ladon, kača, ki jo je Hera postavila za varuha drevesa z zlatimi jabolki v vrtu Hesperid. Herkul jo je med svojimi deli ubil z zastrupljenimi puščicami, Hera pa jo je postavila na nebo. Zvezdne karte kažejo Herkula z eno nogo na zmajevi glavi. Beduini so v štirih zvezdah glave videli kamelje matere z mladičem med njimi.
Ker Zemljina os počasi opleta, se severnica v tisočletjih spreminja. Okoli leta 2800 pr. n. št. je bil Thuban bližje polu, kot je danes Polaris. Eltanin, najsvetlejša zvezda, izhaja iz arabske besede za kačo. Opazovanja Eltanina, ki jih je opravil James Bradley, so pripeljala do odkritja aberacije svetlobe, objavljenega leta 1728. To je bil prvi opazovalni dokaz, da Zemlja kroži okoli Sonca.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Eltanin | γ Dra | 2,24 | 154 svetlobnih let |
| Athebyne | η Dra | 2,73 | 92 svetlobnih let |
| Rastaban | β Dra | 2,79 | 380 svetlobnih let |
| Altais | δ Dra | 3,07 | 97 svetlobnih let |
| Aldhibah | ζ Dra | 3,17 | 329 svetlobnih let |
| Edasich | ι Dra | 3,29 | 101 svetlobnih let |
| χ Dra | χ Dra | 3,55 | 26 svetlobnih let |
| Thuban | α Dra | 3,67 | 303 svetlobnih let |
| Grumium | ξ Dra | 3,73 | 113 svetlobnih let |
| Giausar | λ Dra | 3,82 | 333 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 1084 kvadratnih stopinj (8 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Dra |
| Nebo | Severno nebo |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150, po starejšem grškem izročilu |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 40 |
| Središče (J2000) | 17,3 h, 67° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Ni objekta globokega neba, svetlejšega od magnitude 9.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.