Ozvezdje, Zlata ribica
Dorado
Zlata skuša ali mahi-mahi, lik s prvih nizozemskih plovb v Vzhodno Indijo. V njem leži večji del Velikega Magellanovega oblaka, majhne sosednje galaksije naše Galaksije.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Dorado nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Dorado nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Dorado. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Dorado nima antičnega mita. Je eden od dvanajstih južnih likov, ki temeljijo na opazovanjih nizozemskih pomorščakov Pietra Dirkszoona Keyserja in Frederika de Houtmana in jih je Petrus Plancius prvič prikazal na globusu leta 1598. To je zlata skuša, pisan plenilec tropskih morij, in ne zlata ribica. Nizozemski mornarji so videli, kako te ribe lovijo leteče ribe, zato Dorado na nebu sledi Leteči ribi. Uranometria Johanna Bayerja iz leta 1603 je bila prvi tiskani atlas, ki ga je prikazal.
Rudolfinske tabele Johannesa Keplerja iz leta 1627 so ga imenovale tudi Xiphias, mečarica. To ime so uporabljali Halley, Hevelius in Bode, Lacaille pa je ohranil ime Dorado in njegova izbira je obveljala. Veliki Magellanov oblak leži večinoma znotraj njegovih meja. V oblaku je velika meglica Tarantela, imenovana tudi 30 Doradus, ki jo je Bayer leta 1603 narisal kot zvezdo.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| α Dor | α Dor | 3,30 | 169 svetlobnih let |
| β Dor | β Dor | 3,76 | 1007 svetlobnih let |
| γ Dor | γ Dor | 4,26 | 67 svetlobnih let |
| δ Dor | δ Dor | 4,34 | 150 svetlobnih let |
| HIP 27890 | HIP 27890 | 4,65 | 86 svetlobnih let |
| ζ Dor | ζ Dor | 4,71 | 38 svetlobnih let |
| θ Dor | θ Dor | 4,81 | 491 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 180 kvadratnih stopinj (72 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Dor |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano na nebesnem globusu Petrusa Planciusa in Jodocusa Hondiusa iz leta 1598, po opazovanjih Pietra Dirkszoona Keyserja in Frederika de Houtmana |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 7 |
| Središče (J2000) | 5,1 h, −61° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC2070 · 30 Dor Cluster | Področje HII | 7,3 |
| NGC2074 | Kopica z meglico | 8,5 |
| NGC1955 | Področje HII | 8,9 |
| NGC1850 | Kroglasta kopica | 9,0 |
| NGC2014 | Meglica | 9,0 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.