Ozvezdje, Labod
Cygnus
Labod, ki z iztegnjenim dolgim vratom leti vzdolž Rimske ceste. Njegove najsvetlejše zvezde tvorijo Severni križ, Deneb pa označuje rep.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Cygnus vzide ob 09:24, najvišje je ob 20:03 (85° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 06:39.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Cygnus. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Arat je ta lik imenoval preprosto ptica. Eratosten je iz njega naredil laboda in grški pisci so pravili, da je to preoblečeni Zevs, le o tem, za kom se je podil, se niso strinjali. Po najstarejši različici je Zevs nimfo Nemezo preganjal skozi mnoge podobe in jo končno ujel kot labod. Preprostejša zgodba pravi, da se je Zevs spremenil v laboda, da bi osvojil Ledo, špartansko kraljico. Med njenimi otroki sta bila dvojčka Kastor in Poluks ter Helena Trojanska.
Deneb izhaja iz arabske besede za rep, arabski astronomi pa so lik imenovali tudi kokoš. Ime Albireo, na labodjem kljunu, je videti arabsko, a nima pomena. Nastalo je iz verige srednjeveških napačnih prevodov grške besede za ptico. Avgusta 1600 je Willem Blaeu na labodjem vratu opazil novo zvezdo tretje magnitude. Danes se imenuje P Cygni in bila je šele druga odkrita spremenljivka, za Miro.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Deneb | α Cyg | 1,25 | 1412 svetlobnih let |
| Sadr | γ Cyg | 2,23 | 1832 svetlobnih let |
| Aljanah | ε Cyg | 2,48 | 73 svetlobnih let |
| Fawaris | δ Cyg | 2,86 | 165 svetlobnih let |
| Albireo | β1 Cyg | 3,05 | 434 svetlobnih let |
| ζ Cyg | ζ Cyg | 3,21 | 143 svetlobnih let |
| ξ Cyg | ξ Cyg | 3,72 | 843 svetlobnih let |
| τ Cyg | τ Cyg | 3,74 | 66 svetlobnih let |
| ι2 Cyg | ι2 Cyg | 3,76 | 121 svetlobnih let |
| κ Cyg | κ Cyg | 3,80 | 124 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 804 kvadratnih stopinj (16 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Cyg |
| Nebo | Severno nebo |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150, po starejšem grškem izročilu |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 46 |
| Središče (J2000) | 20,5 h, 41° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC7000 · North America Nebula | Področje HII | 4,0 |
| M39 | Razsuta kopica | 4,6 |
| NGC6871 | Razsuta kopica | 5,2 |
| M29 | Razsuta kopica | 6,6 |
| NGC6811 | Razsuta kopica | 6,8 |
| NGC6960 · Veil Nebula | Ostanek supernove | 7,0 |
| NGC6992 · Eastern Veil | Ostanek supernove | 7,0 |
| NGC6995 · Eastern Veil | Ostanek supernove | 7,0 |
| NGC7063 | Razsuta kopica | 7,0 |
| IC5146 · Cocoon Nebula | Kopica z meglico | 7,2 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.