Ozvezdje, Severna krona
Corona Borealis
Severna krona, lep polkrog zvezd, v katerem so Grki videli Ariadnino krono. V njej je Plamteča zvezda, nova, ki je zasijala že večkrat.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Corona Borealis vzide ob 06:44, najvišje je ob 15:22 (74° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 23:56.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Corona Borealis. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Po običajni grški zgodbi je to krona Ariadne, hčere kretskega kralja Minosa. Atenskemu princu Tezeju je pomagala pobegniti iz labirinta, potem ko je ubil Minotavra, on pa jo je zapustil na otoku Naksos. Tam jo je našel bog Dioniz in se z njo poročil, po poroki pa je njeno krono vrgel na nebo, kjer so njeni dragulji postali zvezde. Pripovedi o izvoru krone se razlikujejo. Po eni je bila Afroditino poročno darilo. Po drugi jo je Tezej dobil od morske nimfe Tetide in njena svetloba ga je vodila skozi labirint.
Njena najsvetlejša zvezda ima dve imeni. Alphecca izhaja iz al-fakka, arabskega imena za ves lik. Gemma je latinsko za dragulj. Zvezda T Coronae Borealis, Plamteča zvezda, je ponavljajoča se nova. Irski astronom John Birmingham jo je odkril leta 1866, ko je postala vidna s prostim očesom, in znova je zasijala leta 1946.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Alphecca | α CrB | 2,22 | 75 svetlobnih let |
| Nusakan | β CrB | 3,66 | 112 svetlobnih let |
| Baltesha | γ CrB | 3,81 | 146 svetlobnih let |
| Guansuo | θ CrB | 4,14 | 375 svetlobnih let |
| ε CrB | ε CrB | 4,14 | 221 svetlobnih let |
| Matrchakre | δ CrB | 4,59 | 170 svetlobnih let |
| ζ1 CrB | ζ1 CrB | 4,64 | 473 svetlobnih let |
| τ CrB | τ CrB | 4,73 | 117 svetlobnih let |
| κ CrB | κ CrB | 4,79 | 100 svetlobnih let |
| ξ CrB | ξ CrB | 4,86 | 183 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 177 kvadratnih stopinj (73 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | CrB |
| Nebo | Severno nebo |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150, po starejšem grškem izročilu |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 12 |
| Središče (J2000) | 15,8 h, 31° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Ni objekta globokega neba, svetlejšega od magnitude 9.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.