Ozvezdje, Golob
Columba
Golob, ki v njem običajno vidijo ptico, ki jo je Noe z barke poslal iskat suho zemljo. Dodan je bil konec 16. stoletja iz šibkih zvezd blizu Velikega psa.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Columba vzide ob 02:36, najvišje je ob 05:26 (8° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 08:16.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Columba. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Ptolemaj je nekaj šibkih zvezd južno od Zajca in Velikega psa navedel kot zvezde zunaj vseh likov. Leta 1592 jih je nizozemski teolog in kartograf Petrus Plancius narisal kot goloba, na majhni zvezdni karti na robu svojega velikega zemljevida sveta. Poimenoval ga je Columba Nohae, Noetov golob, po ptici iz Prve Mojzesove knjige, ki se je na barko vrnila z oljčno vejico, v znamenje, da se potop končuje. Leta 1603 ga je Frederick de Houtman navedel kot goloba z oljčno vejico.
Plancius ga je znova prikazal na svojem globusu iz leta 1598, Johann Bayer pa ga je leta 1603 vključil v svojo karto Velikega psa. Lacaille je njegovim zvezdam leta 1756 dodelil grške črke. Kdor pozna zgodbo o Argu, bo v njem morda videl goloba, ki so ga Argonavti poslali med zaletavajočima se skalama. Njegova najsvetlejša zvezda se imenuje Phact, iz arabske besede za grivarja.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Phact | α Col | 2,65 | 261 svetlobnih let |
| Wazn | β Col | 3,12 | 87 svetlobnih let |
| δ Col | δ Col | 3,85 | 234 svetlobnih let |
| ε Col | ε Col | 3,86 | 263 svetlobnih let |
| η Col | η Col | 3,96 | 472 svetlobnih let |
| γ Col | γ Col | 4,36 | 870 svetlobnih let |
| κ Col | κ Col | 4,37 | 183 svetlobnih let |
| ο Col | ο Col | 4,81 | 106 svetlobnih let |
| λ Col | λ Col | 4,88 | 335 svetlobnih let |
| ξ Col | ξ Col | 4,97 | 333 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 269 kvadratnih stopinj (55 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Col |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano na majhni zvezdni karti na robu Planciusovega zemljevida sveta iz leta 1592, kot Columba Nohae, Noetov golob |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 11 |
| Središče (J2000) | 5,9 h, −36° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC1851 | Kroglasta kopica | 7,2 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.