Ozvezdje, Šestilo
Circinus
Šestilo, risarsko orodje za kroge. Nicolas-Louis de Lacaille ga je v petdesetih letih 18. stoletja postavil na južno nebo kot del kompleta risarskih instrumentov.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Circinus nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Circinus nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Circinus. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Circinus nima mita. Francoski astronom Nicolas-Louis de Lacaille ga je na svoji karti južnega neba uvedel kot le Compas, šestilo, s katerim so geometri, risarji in navigatorji risali kroge in merili razdalje. Latinsko ime Circinus mu je dal leta 1763. Leži ob ozvezdju Norma, kotniku, in Južnem trikotniku, starejšem liku, v katerem je Lacaille videl geodetsko libelo, tako da vsi trije skupaj tvorijo komplet orodij za risanje in merjenje.
Lacaille je svoje nove like vstavljal v vrzeli med starimi. Tu vrzeli skoraj ni bilo, zato je šestilo zloženo in stisnjeno med Kentavrove sprednje noge in Južni trikotnik. Kot večina Lacaillovih likov časti praktična orodja znanosti, ne pa junaka ali boga.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Xami | α Cir | 3,18 | 54 svetlobnih let |
| β Cir | β Cir | 4,07 | 100 svetlobnih let |
| γ Cir | γ Cir | 4,48 | 449 svetlobnih let |
| ε Cir | ε Cir | 4,85 | 408 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 94 kvadratnih stopinj (85 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Cir |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano na Lacaillovem planisferiju južnega neba, po njegovih opazovanjih z rta Dobrega upanja v letih 1751–52 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 4 |
| Središče (J2000) | 15,2 h, −62° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC5823 | Razsuta kopica | 7,9 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.