Ozvezdje, Kameleon
Chamaeleon
Kameleon, majhno in šibko ozvezdje blizu južnega nebesnega pola, ena od živali, poimenovanih po prvih nizozemskih plovbah v Vzhodno Indijo.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Chamaeleon nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Chamaeleon nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Chamaeleon. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Kameleon nima antičnega mita, saj njegove zvezde ležijo preveč južno, da bi jih videli iz Grčije. Je eden od dvanajstih južnih likov, ki temeljijo na opazovanjih nizozemskih pomorščakov Pietra Dirkszoona Keyserja in Frederika de Houtmana, ki sta južno nebo kartirala od leta 1595 do 1597. Petrus Plancius ga je prvič prikazal na globusu leta 1598. Kameleoni so pogosti na Madagaskarju, kjer se je nizozemsko ladjevje ustavilo na poti v Vzhodno Indijo. Eden od mornarjev je zapisal, da je videl, kako z jezikom švigajo po muhah, da bi jih ujeli in pojedli.
Na Planciusovem globusu kameleon in njegova soseda, muha, nista bila povezana. Na globusu iz leta 1600 je Jodocus Hondius kameleona obrnil tako, da proti muhi moli jezik. Johann Bayer je to držo prevzel v svoji Uranometrii iz leta 1603, a je muho zamenjal za čebelo. Muha se danes imenuje Musca. Leta 1678 je Edmond Halley kameleona obrnil s hrbtom proti polu in tako ga rišejo vse od takrat.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| α Cha | α Cha | 4,05 | 64 svetlobnih let |
| γ Cha | γ Cha | 4,11 | 418 svetlobnih let |
| β Cha | β Cha | 4,24 | 298 svetlobnih let |
| θ Cha | θ Cha | 4,34 | 155 svetlobnih let |
| δ2 Cha | δ2 Cha | 4,45 | 351 svetlobnih let |
| ε Cha | ε Cha | 4,88 | 362 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 132 kvadratnih stopinj (79 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Cha |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano na nebesnem globusu Petrusa Planciusa in Jodocusa Hondiusa iz leta 1598, po opazovanjih Pietra Dirkszoona Keyserja in Frederika de Houtmana |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 6 |
| Središče (J2000) | 10,3 h, −79° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Ni objekta globokega neba, svetlejšega od magnitude 9.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.