Ozvezdje, Gredelj
Carina
Gredelj ladje Argo, s katero so pluli Jazon in Argonavti. V njem sveti Canopus, druga najsvetlejša zvezda nočnega neba, imenovana po krmarju kralja Menelaja iz grške legende.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Carina nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Carina nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Carina. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Gredelj je bil nekoč del ozvezdja Argo Navis, ladje, s katero so Jazon in Argonavti odpluli iskat zlato runo. Ptolemaj je Argo navedel kot eno samo veliko ozvezdje. Francoskemu astronomu Nicolasu-Louisu de Lacaillu se je zdelo preveliko in nerodno, zato ga je razdelil na tri dele: Carina, gredelj ali trup, Vela, jadra, in Puppis, krma. Za vso ladjo je ohranil eno samo zaporedje grških črk, zato ima Gredelj zvezdi alfa in beta, Jadra in Krma pa ne.
Grški pisci so pravili, da je Canopus dobil ime po krmarju kralja Menelaja, ki je umrl v Egiptu na poti domov iz Troje. Na Kitajskem je bil Starec južnega pola, povezan z bogom dolgega življenja. Leta 1843 je zvezda Eta Carinae zasijala tako močno, da je presegla Canopus, in odvrgla oblak plina, ki se danes imenuje Homunkulus. Od takrat je zbledela skoraj do meje vidnosti s prostim očesom.
Viri: Ian Ridpath, Star Tales: Carina, Ian Ridpath, Star Tales: Argo Navis
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Canopus | α Car | −0,62 | 309 svetlobnih let |
| Miaplacidus | β Car | 1,67 | 113 svetlobnih let |
| Avior | ε Car | 1,86 | 605 svetlobnih let |
| Aspidiske | ι Car | 2,21 | 766 svetlobnih let |
| θ Car | θ Car | 2,74 | 456 svetlobnih let |
| υ Car | υ Car | 2,92 | 1437 svetlobnih let |
| ω Car | ω Car | 3,29 | 342 svetlobnih let |
| HIP 51576 | HIP 51576 | 3,30 | 483 svetlobnih let |
| HIP 50371 | HIP 50371 | 3,39 | 658 svetlobnih let |
| HIP 45080 | HIP 45080 | 3,43 | 447 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 495 kvadratnih stopinj (34 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Car |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Nastalo, ko je Lacaille v svojem južnem katalogu iz leta 1756 Ptolemajevo veliko ladjo Argo Navis razdelil na gredelj, jadra in krmo |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 45 |
| Središče (J2000) | 9,5 h, −63° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC3372 · Carina Nebula | Področje HII | 3,0 |
| NGC3532 · Wishing Well Cluster | Razsuta kopica | 3,0 |
| NGC2516 | Razsuta kopica | 3,8 |
| NGC3114 | Razsuta kopica | 4,2 |
| IC2581 | Razsuta kopica | 4,3 |
| NGC3293 | Razsuta kopica | 4,7 |
| NGC2808 | Kroglasta kopica | 5,7 |
| NGC3572 | Razsuta kopica | 6,6 |
| NGC3324 | Kopica z meglico | 6,7 |
| NGC3247 | Področje HII | 7,6 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.