Ozvezdje, Veliki pes
Canis Major
Veliki pes, lovski pes, ki sledi lovcu Orionu. V njem sveti Sirius, Pasja zvezda, najsvetlejša zvezda nočnega neba.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Canis Major vzide ob 02:06, najvišje je ob 06:26 (21° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 10:47.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Canis Major. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Ozvezdje se je skoraj zagotovo začelo samo z zvezdo Sirius. Ptolemaj je lik imenoval preprosto Kyon, pes. Arat ga je opisal kot Orionovega čuvaja, ki gospodarju sledi za petami, in zdi se, kot da preganja zajca ob Orionovih nogah. Eratosten in Higin sta ga naredila za Lajlapsa, psa, tako hitrega, da mu ni mogla uiti nobena lovina. Lajlapsa so poslali za lisico, ki ji je bilo usojeno, da je nihče ne ujame. Zevs je nemogoč lov končal tako, da je oba spremenil v kamen, psa pa je postavil na nebo.
Sirius izhaja iz grške besede za žgoč ali pekoč. V grških časih je njegov vzhod ob zori naznanjal začetek najbolj vročega dela poletja, pasjih dni, in Grki ter Rimljani so verjeli, da zvezda vročino še stopnjuje. V kitajski astronomiji je bil Sirius Nebesni volk. Mirzam, zvezda, ki na poti čez nebo teče tik pred Siriusom, je dobila ime po arabski besedi, ki se pogosto prevaja kot glasnik.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Sirius | α CMa | −1,44 | 9 svetlobnih let |
| Adhara | ε CMa | 1,50 | 405 svetlobnih let |
| Wezen | δ CMa | 1,83 | 1607 svetlobnih let |
| Mirzam | β CMa | 1,98 | 493 svetlobnih let |
| Aludra | η CMa | 2,45 | 1989 svetlobnih let |
| Furud | ζ CMa | 3,02 | 362 svetlobnih let |
| ο2 CMa | ο2 CMa | 3,02 | 2764 svetlobnih let |
| Nganurganity | σ CMa | 3,49 | 1121 svetlobnih let |
| κ CMa | κ CMa | 3,50 | 659 svetlobnih let |
| ο1 CMa | ο1 CMa | 3,89 | ni znano |
Podatki
| Površina | približno 380 kvadratnih stopinj (43 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | CMa |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150, po starejšem grškem izročilu |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 30 |
| Središče (J2000) | 6,9 h, −23° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC2362 | Razsuta kopica | 4,1 |
| M41 | Razsuta kopica | 4,5 |
| NGC2354 | Razsuta kopica | 6,5 |
| NGC2360 · Caroline's Cluster | Razsuta kopica | 7,2 |
| NGC2384 | Razsuta kopica | 7,4 |
| NGC2345 | Razsuta kopica | 7,7 |
| NGC2367 | Razsuta kopica | 7,9 |
| NGC2374 | Razsuta kopica | 8,0 |
| NGC2383 | Razsuta kopica | 8,4 |
| NGC2204 | Razsuta kopica | 8,6 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.