Ozvezdje, Lovska psa
Canes Venatici
Lovska psa, ki ju Volar drži na povodcu. Zamisel o psih tu najbrž izvira iz napake v prevodu, v ozvezdju pa leži galaksija Vrtinec, prva galaksija, pri kateri so opazili spiralne roke.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Canes Venatici vzide ob 02:19, najvišje je ob 12:50 (85° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 23:17.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Canes Venatici. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Psa sta najbrž nastala iz napake. Ptolemaj teh šibkih zvezd pod Velikim medvedom ni uvrstil v noben lik in je zapisal, da Volar drži gorjačo ali palico. Arabsko besedo za to pastirsko palico, al-kullab, so v latinskem prevodu iz 12. stoletja napačno prebrali kot al-kilab, psi. Umetniki so Volarju začeli dodajati pse, kot Peter Apian leta 1533, leta 1602 pa je Willem Blaeu narisal dva psa, ki sledita Velikemu medvedu. Johannes Hevelius ju je leta 1687 naredil za samostojno ozvezdje in psoma dal imeni Asterion in Chara.
Najsvetlejša zvezda je Cor Caroli, Karlovo srce, poimenovana v spomin na angleškega kralja Karla I. Ime ji je dal sir Charles Scarborough, zdravnik njegovega sina Karla II. Leta 1845 je lord Rosse s svojim velikanskim teleskopom na Irskem opazil, da ima galaksija Vrtinec, M51, spiralno obliko. Bila je prva galaksija, pri kateri so opazili spiralno zgradbo.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Cor Caroli | α2 CVn | 2,89 | 115 svetlobnih let |
| Chara | β CVn | 4,24 | 28 svetlobnih let |
| 24 CVn | 24 CVn | 4,68 | 180 svetlobnih let |
| 20 CVn | 20 CVn | 4,72 | 264 svetlobnih let |
| 5 CVn | 5 CVn | 4,76 | 386 svetlobnih let |
| HIP 67665 | HIP 67665 | 4,76 | 601 svetlobnih let |
| 25 CVn | 25 CVn | 4,82 | 199 svetlobnih let |
| HIP 66257 | HIP 66257 | 4,91 | 149 svetlobnih let |
| HIP 64540 | HIP 64540 | 4,94 | 459 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 465 kvadratnih stopinj (38 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | CVn |
| Nebo | Severno nebo |
| Izvor | Uvedel ga je Hevelius v svojem zvezdnem katalogu iz leta 1687 in ga prikazal v atlasu, ki je izšel po njegovi smrti leta 1690 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 9 |
| Središče (J2000) | 13,3 h, 41° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.