Ozvezdje, Dleto
Caelum
Graverjevo dleto, majhno in šibko južno ozvezdje, ki ga je Nicolas-Louis de Lacaille v petdesetih letih 18. stoletja dodal med svoja orodja umetnosti in znanosti.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Caelum vzide ob 01:48, najvišje je ob 04:18 (6° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 06:47.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Caelum. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Caelum nima mita. Nicolas-Louis de Lacaille ga je ustvaril, ko je z rta Dobrega upanja kartiral južno nebo, kot enega od štirinajstih novih likov, ki večinoma častijo orodja umetnosti in znanosti. Ta ponazarja graversko obrt. Na njegovi karti iz leta 1756 se je imenoval les Burins, dve graverski orodji, prekrižani in povezani s trakom. Eno je bil burin, ostro dleto, imenovano tudi graverski nož. Drugo je bila échoppe, nekakšna jedkarska igla. Danes se imenuje preprosto dleto.
Lacaillovo latinsko ime na karti iz leta 1763 je bilo Caelum Scalptorium. Leta 1844 je John Herschel predlagal skrajšavo Caelum, angleški astronom Francis Baily pa je kratko ime sprejel v svojem katalogu iz leta 1845. Vse njegove zvezde so šibke.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| α Cae | α Cae | 4,44 | 66 svetlobnih let |
| γ1 Cae | γ1 Cae | 4,55 | 181 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 126 kvadratnih stopinj (81 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Cae |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano na Lacaillovem planisferiju južnega neba, po njegovih opazovanjih z rta Dobrega upanja v letih 1751–52 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 2 |
| Središče (J2000) | 4,8 h, −38° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Ni objekta globokega neba, svetlejšega od magnitude 9.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.