Ozvezdje, Voznik
Auriga
Voznik, nenavadno upodobljen s kozo in njenima kozličkoma. Njegova najsvetlejša zvezda Capella, „koza“, je koza Amalteja, ki je dojila malega Zevsa.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Auriga vzide ob 18:30, najvišje je ob 05:14 (86° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 16:01.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Auriga. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Grki so tu videli voznika bojnega voza, čeprav voz ni upodobljen. Najpogosteje je to Erihtonij, atenski kralj, ki ga je vzgojila boginja Atena. Pravili so, da je prvi vpregel štiri konje v voz, in Zevs ga je zato postavil na nebo. Po drugi grški zgodbi je Mirtil, voznik kralja Ojnomaja in Hermesov sin. Pelops ga je vrgel v morje, Hermes pa ga je postavil med zvezde. Noben mit ne pojasni koze na njegovi rami. Arat jo je povezal z Amaltejo, kozo, ki je dojila malega Zevsa.
Nekateri zgodnji pisci so kozo in njena kozlička obravnavali kot samostojen lik, od Ptolemajevih časov pa so združeni z voznikom. Capella je rimsko ime, ki pomeni koza. Menkalinan izhaja iz arabske besedne zveze za voznikovo ramo. Ena zvezda je nekoč označevala hkrati voznikovo desno stopalo in konico bikovega roga. Od določitve meja leta 1930 pripada samo Biku, kot Elnath.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Capella | α Aur | 0,08 | 43 svetlobnih let |
| 0,96 | 42 svetlobnih let | ||
| Menkalinan | β Aur | 1,90 | 81 svetlobnih let |
| Mahasim | θ Aur | 2,65 | 166 svetlobnih let |
| Hassaleh | ι Aur | 2,69 | 493 svetlobnih let |
| Almaaz | ε Aur | 3,03 | 2132 svetlobnih let |
| Haedus | η Aur | 3,18 | 243 svetlobnih let |
| Saclateni | ζ Aur | 3,69 | 786 svetlobnih let |
| Bagu | δ Aur | 3,72 | 126 svetlobnih let |
| ν Aur | ν Aur | 3,97 | 230 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 658 kvadratnih stopinj (21 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Aur |
| Nebo | Severno nebo |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 26 |
| Središče (J2000) | 5,7 h, 42° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.