Ozvezdje, Oven
Aries
Oven z zlatim runom iz grške zgodbe o Friksu in Heli. Po njem je dobila ime prva točka Ovna, izhodišče nebesnih koordinat.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Aries vzide ob 18:14, najvišje je ob 02:09 (68° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 10:04.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Aries. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
V grškem mitu je to oven z zlatim runom. Friksu in njegovi sestri Heli je grozila mačeha Ino, ki je z zvijačo dosegla, da se je njun oče pripravil žrtvovati Friksa. Njuna mati Nefela je poslala krilatega ovna, da bi ju odnesel na varno. Hela se ni mogla obdržati in je padla v ožino med Evropo in Azijo, ki se po njej imenuje Helespont. Friks je prispel v Kolhido, ovnovo runo pa je pozneje postalo nagrada, po katero sta se odpravila Jazon in Argonavti. Mitografi so pravili, da je oven na nebu tako bled, ker je njegovo bleščeče runo ostalo na Zemlji.
Ko je grški astronom Hiparh okoli leta 130 pr. n. št. določil marčno enakonočje, je ta točka ležala v Ovnu. Še vedno se imenuje prva točka Ovna, čeprav jo je precesija medtem prenesla v Ribi. Hamal, njegova najsvetlejša zvezda, izhaja iz arabske besede za jagnje. Sheratan izhaja iz arabske besede za par, morda dve znamenji ali dva roga, in je sprva pripadal tudi sosednji zvezdi Mesarthim.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Hamal | α Ari | 2,01 | 66 svetlobnih let |
| Sheratan | β Ari | 2,64 | 59 svetlobnih let |
| Bharani | 41 Ari | 3,61 | 166 svetlobnih let |
| Mesarthim | γ2 Ari | 3,88 | 164 svetlobnih let |
| Botein | δ Ari | 4,35 | 170 svetlobnih let |
| HIP 15549 | HIP 15549 | 4,47 | 543 svetlobnih let |
| Lilii Borea | 39 Ari | 4,52 | 172 svetlobnih let |
| ε Ari | ε Ari | 4,63 | 333 svetlobnih let |
| 35 Ari | 35 Ari | 4,65 | 343 svetlobnih let |
| λ Ari | λ Ari | 4,79 | 129 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 437 kvadratnih stopinj (39 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Ari |
| Nebo | Severno nebo |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150, po starejšem grškem izročilu |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 12 |
| Središče (J2000) | 2,6 h, 24° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Ni objekta globokega neba, svetlejšega od magnitude 9.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.