Ozvezdje, Orel
Aquila
Orel, ki je nosil Zevsove strele. Njegova svetla zvezda Altair je eno od treh oglišč Poletnega trikotnika.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Aquila vzide ob 13:04, najvišje je ob 19:18 (47° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 01:33.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Aquila. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Aquila je orel, Zevsova ptica, ki je nosila strele, s katerimi je ta udarjal po sovražnikih. Po eni grški zgodbi je to orel, ki je ugrabil trojanskega dečka Ganimeda in ga odnesel na Olimp, da bi bil točaj bogov. Nekateri pisci pravijo, da se je Zevs sam spremenil v orla, drugi, da je ptico poslal. Ganimeda pogosto vidijo v sosednjem Vodnarju. Po drugi zgodbi, ki jo pripoveduje Higin, orel in labod, ozvezdje Labod, spominjata na zvijačo, s katero je Zevs ukanil boginjo Nemezo.
Altair izhaja iz arabskega al-nasr al-tair, leteči orel ali jastreb. Babilonci in Sumerci so ga že imenovali orlova zvezda. V kitajski ljudski pripovedki je Altair pastir, ki ga Rimska cesta loči od žene, tkalke, zvezde Vega. Ptolemaj je skupino zvezd na jugu Orla izločil kot Antinoja. Ta lik je že zdavnaj opuščen, a leta 2024 je IAU ime Antinous dala zvezdi Theta Aquilae.
Viri: Ian Ridpath, Star Tales: Aquila, IAU Working Group on Star Names (WGSN): Modern IAU star names
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Altair | α Aql | 0,76 | 17 svetlobnih let |
| Tarazed | γ Aql | 2,72 | 395 svetlobnih let |
| Okab | ζ Aql | 2,99 | 83 svetlobnih let |
| Antinous | θ Aql | 3,24 | 286 svetlobnih let |
| δ Aql | δ Aql | 3,36 | 51 svetlobnih let |
| λ Aql | λ Aql | 3,43 | 124 svetlobnih let |
| Alshain | β Aql | 3,71 | 45 svetlobnih let |
| η Aql | η Aql | 3,87 | 1382 svetlobnih let |
| ε Aql | ε Aql | 4,02 | 155 svetlobnih let |
| 12 Aql | 12 Aql | 4,02 | 144 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 651 kvadratnih stopinj (22 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Aql |
| Nebo | Blizu nebesnega ekvatorja, vidno z obeh polobel |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150, pred njim pa ga je opisal že Arat |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 20 |
| Središče (J2000) | 19,7 h, 3° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC6709 | Razsuta kopica | 6,7 |
| NGC6755 | Razsuta kopica | 7,5 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.