Ozvezdje, Vodnar
Aquarius
Vodnar, mladenič, ki iz vrča zliva curek vode. Grški mit ga je naredil za Ganimeda, točaja bogov, a zdi se, da lik izvira iz egipčanskega boga Nila.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Aquarius vzide ob 16:54, najvišje je ob 22:10 (33° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 03:27.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Aquarius. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Zvezdne karte kažejo mladeniča, ki zliva vodo iz vrča. Zdi se, da je lik nastal kot egipčanski bog Nila, Grki pa so mu pozneje pripisali svoje zgodbe. Po najbolj znani je to Ganimed, lep trojanski deček, sin kralja Trosa. Zevs ga je v podobi orla, ali pa tako, da je orla poslal ponj, odnesel na Olimp, da bi bogovom nalival nektar. Orel leti v bližini kot ozvezdje Orel. Rimski pisec Germanik pa je v njem videl Devkaliona, enega redkih ljudi, ki so se rešili velikega potopa.
Vodnar leži v delu neba, polnem vodnih likov, saj so v bližini Ribi, Kozorog, Južna riba in Kit. Ptolemaj je navedel veliko zvezd vzdolž vodnega toka, ki se je končal pri svetli zvezdi Fomalhaut. Ta je takrat pripadala tudi Južni ribi, danes pa spada samo k njej. Več imen zvezd se začne s „Sad“, iz arabskega sa’d, kar se pogosto prevaja kot sreča ali dobro znamenje. Sadachbia pomeni dobro znamenje volnenih šotorov.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Sadalsuud | β Aqr | 2,90 | 537 svetlobnih let |
| Sadalmelik | α Aqr | 2,95 | 524 svetlobnih let |
| Skat | δ Aqr | 3,27 | 161 svetlobnih let |
| ζ1 Aqr | ζ1 Aqr | 3,65 | 92 svetlobnih let |
| Safina | 88 Aqr | 3,68 | 271 svetlobnih let |
| Shatabhisha | λ Aqr | 3,73 | 385 svetlobnih let |
| Albali | ε Aqr | 3,78 | 208 svetlobnih let |
| Sadachbia | γ Aqr | 3,86 | 164 svetlobnih let |
| 98 Aqr | 98 Aqr | 3,96 | 163 svetlobnih let |
| η Aqr | η Aqr | 4,04 | 168 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 978 kvadratnih stopinj (10 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Aqr |
| Nebo | Blizu nebesnega ekvatorja, vidno z obeh polobel |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150, s starejšimi koreninami |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 33 |
| Središče (J2000) | 22,6 h, −11° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.