Ozvezdje, Rajska ptica
Apus
Rajska ptica, šibko ozvezdje blizu južnega nebesnega pola. Ime pomeni „brez nog“, po starem evropskem prepričanju, da te ptice nimajo nog.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Apus nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Apus nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Apus. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Apus je eden od dvanajstih likov iz zvezd, ki sta jih nizozemska pomorščaka Pieter Dirkszoon Keyser in Frederick de Houtman kartirala na prvi nizozemski trgovski plovbi v Vzhodno Indijo. Amsterdamski kartograf Petrus Plancius jih je vrisal na globus, ki ga je leta 1598 izdelal skupaj z Jodocusom Hondiusom. Lik je rajska ptica, ptica z Nove Gvineje, ki so jo Evropejci sprva poznali le po kožah iz trgovine. Prve so v Evropo prispele leta 1522 s preživelimi z Magellanove plovbe. Noge in krila so jim odstranili, ime Apus pa izhaja iz grškega apous, „brez nog“.
Plancius jo je označil kot Apis Indica. Apis je latinsko ime za čebelo in velja za tiskarsko napako namesto avis, ptica. Johann Bayer je ime prevzel v svojem atlasu Uranometria iz leta 1603, de Houtman pa jo je istega leta navedel kot De Paradijs Voghel. V petdesetih letih 18. stoletja je Lacaille nekaj zvezd z njenega repa uporabil za ozvezdje Oktant. Leta 2025 je IAU njeni najsvetlejši zvezdi dala ime Paradys, po prvotnem nizozemskem imenu.
Viri: Ian Ridpath, Star Tales: Apus, Ian Ridpath, Star Tales: Chapter One, page 3 (Plancius, Keyser and de Houtman), IAU Working Group on Star Names (WGSN): Modern IAU star names
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Paradys | α Aps | 3,83 | 447 svetlobnih let |
| γ Aps | γ Aps | 3,86 | 156 svetlobnih let |
| β Aps | β Aps | 4,23 | 157 svetlobnih let |
| δ1 Aps | δ1 Aps | 4,68 | 762 svetlobnih let |
| ζ Aps | ζ Aps | 4,76 | 297 svetlobnih let |
| η Aps | η Aps | 4,89 | 138 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 207 kvadratnih stopinj (67 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Aps |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano na nebesnem globusu Petrusa Planciusa in Jodocusa Hondiusa iz leta 1598, po opazovanjih Pietra Dirkszoona Keyserja in Frederika de Houtmana |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 6 |
| Središče (J2000) | 16,3 h, −78° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| IC4499 | Kroglasta kopica | 8,6 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.