Ozvezdje, Zračna črpalka
Antlia
Zračna črpalka, šibko južno ozvezdje, ki ga je v petdesetih letih 18. stoletja ustvaril Nicolas-Louis de Lacaille. Po njegovih besedah je ponazarjalo eksperimentalno fiziko.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Antlia vzide ob 06:29, najvišje je ob 09:40 (11° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 12:56.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Antlia. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Antlia nima mita. Ko je francoski astronom Nicolas-Louis de Lacaille v letih 1751 in 1752 z rta Dobrega upanja kartiral južno nebo, je vrzeli med starimi liki zapolnil z novimi. Večina jih slavi instrumente znanosti in umetnosti. To ozvezdje je najprej imenoval la Machine Pneumatique, pnevmatski stroj, in zapisal, da ponazarja eksperimentalno fiziko. Lacaille je narisal enovaljno zračno črpalko, ki jo je francoski fizik Denis Papin uporabljal pri poskusih z vakuumom v sedemdesetih letih 17. stoletja. Poznejši atlasi, na primer atlas Johanna Bodeja, so prikazovali izpopolnjeno črpalko z dvema valjema.
Latinsko ime Antlia Pneumatica je Lacaille zapisal v drugi izdaji svoje karte leta 1763. Leta 1844 je John Herschel predlagal, naj se skrajša v eno samo besedo, Antlia, in Francis Baily je to storil v svojem katalogu iz leta 1845. Njene šibke zvezde ležijo med Hidro in staro ladjo Argo, a Grki jih niso nikoli uvrstili v noben lik.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| α Ant | α Ant | 4,28 | 366 svetlobnih let |
| ε Ant | ε Ant | 4,51 | 711 svetlobnih let |
| ι Ant | ι Ant | 4,60 | 190 svetlobnih let |
| θ Ant | θ Ant | 4,78 | 339 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 239 kvadratnih stopinj (62 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Ant |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano na Lacaillovem planisferiju južnega neba, po njegovih opazovanjih z rta Dobrega upanja v letih 1751–52 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 4 |
| Središče (J2000) | 10,1 h, −33° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Ni objekta globokega neba, svetlejšega od magnitude 9.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.