Somrak in temno nebo: civilni, navtični in astronomski
Nebo je popolnoma temno šele, ko je Sonce več kot 18° pod obzorjem. Tole se zgodi pred tem.
Po sončnem zahodu se nebo ne zatemni naenkrat. Zgornje ozračje še nekaj časa razprši sončno svetlobo in osvetljuje nebo. To je somrak, ki ga delimo na tri faze glede na to, kako globoko pod obzorjem je središče Sonca.
Trije somraki
Ameriški pomorski observatorij (USNO) jih opredeli takole:
- Civilni somrak, Sonce od 0° do 6° pod obzorjem: svetlobe je dovolj za večino dejavnosti na prostem brez luči. Pokažejo se najsvetlejši planeti in zvezde.
- Navtični somrak, od 6° do 12°: na morju je obzorje še vidno, zato so lahko pomorščaki merili višine zvezd. Vidne so glavne zvezde ozvezdij.
- Astronomski somrak, od 12° do 18°: očesu se nebo zdi skoraj temno, a je še nekaj razpršene sončne svetlobe, dovolj, da skrije najšibkejša telesa, kot so oddaljene galaksije.
Ko je Sonce več kot 18° pod obzorjem, je razpršena sončna svetloba šibkejša od svetlobe zvezd in drugih naravnih virov. To je astronomska noč, najtemnejše stanje neba. Zjutraj si faze sledijo v obratnem vrstnem redu.
Kdaj Sonce zaide
Po dogovoru sta sončni vzhod in zahod trenutka, ko se zgornji rob Sonca dotakne obzorja. Ker ozračje svetlobo blizu obzorja ukloni (v povprečju za približno 34 kotnih minut) in je polmer Sonca približno 16 kotnih minut, USNO računa sončni zahod, ko je središče Sonca 50 kotnih minut pod geometrijskim obzorjem. Kljub temu se dejanski časi lahko razlikujejo za minuto ali več, ker se lom svetlobe spreminja, na visokih zemljepisnih širinah pa še bolj.
Koliko traja somrak
Kako dolgo traja posamezna faza, je odvisno od tega, kako strmo se Sonce spušča pod obzorje. Blizu ekvatorja Sonce zaide skoraj navpično in somrak je kratek. Na višjih širinah zaide pod nizkim kotom in somrak traja precej dlje, najdlje okoli poletnega solsticija.
Poletne noči brez teme
Okoli junijskega solsticija je deklinacija Sonca +23,44°. Na zemljepisni širini φ se opolnoči spusti največ 90° − φ − 23,44° pod obzorje. Da doseže 18° pod obzorjem, mora biti φ manjša od 90° − 23,44° − 18° ≈ 48,5° s. g. š. Severneje nekaj tednov okoli solsticija astronomski somrak traja vso noč: Pariz, Praga, Berlin in London del poletja nimajo astronomske noči, Slovenija (južno od 47° s. g. š.) pa jo ima vedno. Še severneje, onkraj približno 54,6° s. g. š. (kjer se Sonce ne spusti več 12° pod obzorje), vso noč traja celo navtični somrak. Na južni polobli velja enako okoli decembrskega solsticija.
Stran Nocoj pokaže vse čase somraka za vaš kraj, koliko traja temno obdobje in kdaj astronomske noči ni.
Tema in vaše oči
Temno nebo potrebuje tudi oči, privajene na temo. Ameriško meteorsko društvo svetuje, da očem date vsaj 20 do 30 minut in se izogibate močnim lučem in zaslonom telefona. Popolna prilagoditev traja dlje. Če potrebujete svetlobo, najmanj moti šibka rdeča.
Svetla Luna in umetna svetloba lahko nebo osvetlita precej bolj kot somrak. Za najtemnejše nebo izberite noč, ko je Luna pod obzorjem (glejte Lunine mene), in kraj daleč od mestnih luči.
Viri
- US Naval Observatory: Rise, set and twilight definitions
- American Meteor Society: FAQ (prilagoditev na temo)
- Časi somraka: Astronomy Engine, preverjeno z NASA JPL Horizons. Glejte metodologijo.
Pogosta vprašanja
Kdaj je dovolj temno za opazovanje zvezd?
Najsvetlejše zvezde in planeti se pokažejo že v civilnem somraku. Popolnoma temno, brez ostanka sončne svetlobe, je nebo po koncu astronomskega somraka, ko je Sonce 18° pod obzorjem.
Zakaj pri meni poleti ni astronomske noči?
Okoli junijskega solsticija se Sonce severno od približno 48,5° s. g. š. ne spusti 18° pod obzorje. Tam ostane nebo vso noč v somraku. Na južni polobli se enako zgodi okoli decembrskega solsticija.